Trgi kritičnih mineralov vse bolj koncentrirani, ne manj

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je v letošnjem poročilu o kritičnih surovinah opozorila, da bi v prihodnjih letih lahko prihajalo do bolečih motenj v dobavi nekaterih ključnih mineralov za tehnologije zelenega prehoda, ki jo kljub pozivom k razpršitvi dobave le še bolj obvladujejo največje proizvajalke teh surovin, zlasti Kitajska. Ta je v okviru carinske vojne z ZDA omejila izvoz nekaterih kritičnih kovin, kar je že prizadelo tudi evropske proizvajalce avtomobilov.

Poročilo Global Critical Minerals Outlook 2025 analizira 20 kritičnih surovin, a se osredotoča zlasti na litij, baker, nikelj, kobalt, grafit in redke zemlje. Povpraševanje po teh surovinah se namreč hitro povečuje zaradi širjenja tehnologij čiste energije, zlasti električnih vozil, baterij ter sončnih panelov in vetrnic.

Čeprav za zdaj ponudba presega povpraševanje, saj največje države proizvajalke povečujejo zmogljivosti in tržne deleže, IEA v prihodnje vidi več tveganj za varno oskrbo, med njimi koncentracijo proizvodnje in predelave v le peščici držav, porast izvoznih omejitev na teh ključnih trgih in pomanjkanje naložb.

Trgi za zdaj dobro oskrbovani

Povpraševanje po kritičnih mineralih je v letih od pandemije (2021-2024) raslo, predvsem po litiju, kjer se je v tem času v povprečju povečalo za skoraj 30 odstotkov na leto – precej več od 10-odstotne letne rasti v desetletju prej. Toda v enakem obdobju se je ponudba litija povečala za 33 odstotkov na leto. Trend presežne ponudbe v tem obdobju je viden tudi pri ostalih kovinah, pri čemer je bila ponudba kobalta in redkih zemelj približno enkrat večja od povpraševanja.

Posledično so cene kritičnih surovin v zadnjih letih padale, predvsem to velja za tako imenovane baterijske kovine – litij, kobalt, nikelj in grafit. Cene litija, ki so se v letih 2021 in 22 povišale za osemkrat, so se od leta 2023 znižale za več kot 80 odstotkov. Cene grafita, kobalta in niklja so se lani prav tako znižale za 10 do 20 odstotkov, ugotavlja IEA.

Razlog za presežno ponudbo je bilo hitro povečevanje proizvodnih in predelovalnih zmogljivosti v največjih proizvajalkah in predelovalkah kritičnih mineralov, zlasti Kitajske (grafit in redke zemlje), Indonezije (nikelj) in Demokratične republike Kongo (kobalt). Čeprav mnoge države v času geopolitičnih in trgovinskih trenj poudarjajo razpršeno dobavo kritičnih surovin, poročilo IEA kaže, da so največje proizvajalke ključnih kovin v letih od 2020 le še povečale tržne deleže.

Primež največjih

IEA ugotavlja, da so trgi kritičnih mineralov postali bolj koncentrirani, ne manj, zlasti ko gre za predelavo surovin. Pri bakru, litiju, niklju, kobaltu, grafitu in redkozemeljskih elementih se je povprečni tržni delež treh največjih predelovalk povečal z 82 odstotkov leta 2020 na 86 odstotkov lani. Po napovedi IEA se bo do leta 2035 ta delež zgolj vrnil nazaj na raven iz 2020, kar kaže na počasen napredek pri razpršitvi dobavnih verig. Ob tem skoraj celotna rast ponudbe prihaja od največjega dobavitelja rafiniranih mineralov: Indonezije v primeru niklja in Kitajske za vse ostale minerale.

“Tudi na dobro oskrbovanem trgu so lahko dobavne verige kritičnih mineralov zelo ranljive za pretrese, bodisi zaradi ekstremnih vremenskih razmer, tehnične okvare ali trgovinskih motenj,” je dejal izvršni direktor IEA Fatih Birol. “Vpliv pretresov v dobavni verigi je lahko daljnosežen, saj prinaša višje cene za potrošnike in zmanjšuje industrijsko konkurenčnost.”

V razširjeni analizi 20 strateških energetskih mineralov IEA ugotavlja, da bi tudi surovine z majhnim tržnim obsegom lahko ob motnjah v dobavi imele večje gospodarske posledice. Kot pravijo pri agenciji, je Kitajska vodilna predelovalka 19 od 20 analiziranih mineralov s povprečnim tržnim deležem v višini 70 odstotkov. Pri tem opozarjajo, da je Kitajska zaslužna tudi za dve tretjini rasti proizvodnih zmogljivosti za reciklažo baterij od leta 2020 dalje.

Bo ponudba dohajala povpraševanje?

Po scenariju neto ničelnih emisij bi se povpraševanje po kritičnih mineralih do konca desetletja potrojilo, do leta 2050 pa povečalo za 3,5-krat glede na trenutne ravni, ocenjuje IEA. Največjo rast povpraševanja – kar osemkratno – agencija pričakuje pri litiju, saj se več kot 90 odstotkov te ključne sestavine litij-ionskih baterij uporablja v rastočih dejavnostih proizvodnje električnih vozil in shranjevanja energije. Povpraševanje po bakru, ki kot prevodni material med drugim igra pomembno vlogo v električni napeljavi, naj bi se povečalo za polovico, povpraševanje po niklju, kobaltu, grafitu in redkih zemljah pa se bo predvidoma podvojilo.

Medtem na strani ponudbe IEA vidi več tveganj. Lani se je pokazal trend umirjanja naložb v rudarske projekte za kritične minerale – rast naložb je znašala pet odstotkov, leto prej pa 13 odstotkov. Raziskovanje novih projektov je po rasti od leta 2020 lani stagniralo; naložbe v nove vire litija, urana in bakra se sicer nadaljujejo, zmanjšuje pa se raziskovanje virov niklja, kobalta in cinka. Zatišje pri naložbah je med drugim posledica nizkih cen nekaterih kovin.

IEA pričakuje, da bodo zastavljeni projekti pri rudarjenju in predelavi niklja, kobalta, grafita in redkih zemelj dohajali predvideno povpraševanje, tveganje pa vidi pri bakru in litiju. Zaradi elektrifikacije se povpraševanje po bakru krepi, trenutni projekti pa kažejo na 30-odstotni primanjkljaj široko uporabljane kovine do leta 2035. Ta vrzel bo po besedah IEA posledica vse slabše kakovosti rude, rastočih kapitalskih stroškov rudarjenja in omejenih novih virov. Pri litiju grozi predvsem zelo hitra pričakovana rast povpraševanja, a agencija pravi, da so možnosti za razvoj novih projektov litija ugodnejše kot za baker.

Tudi rudarjenje mineralov je sicer zgoščeno v peščici držav: tri največje proizvajalke obvladujejo 77 odstotkov svetovne proizvodnje, po podatkih IEA, kar je več kot 73 odstotkov leta 2020.

Omejitve izvoza

Kot eno glavnih tveganj za varno oskrbo s kritičnimi minerali IEA navaja izvozne omejitve nekaterih največjih držav proizvajalk. Predvsem izstopa največja predelovalka kritičnih mineralov, Kitajska, ki je od leta 2023 omejila izvoz 16 različnih mineralov, vključno z galijem, germanijem in antimonom, ki se uporabljajo za izdelavo polprevodnikov. Aprila letos so v odziv na carinsko vojno ameriškega predsednika Donalda Trumpa na seznam dodali sedem redkozemeljskih elementov.

Kot poroča Reuters, nove kitajske omejitve za redkozemeljske elemente že skrbijo avtomobilsko industrijo v ZDA in Evropi. Evropsko združenje dobaviteljev avtodelov (CLEPA) je nedavno opozorilo, da je bilo zaradi prekinitve pošiljk več evropskih podjetij v avtomobilski industriji primorano ustaviti proizvodnjo. V Nemčiji, Indiji in ZDA so predstavniki avtomobilske industrije pozvali vlade, naj s Pekingom čimprej poiščejo rešitve.

Tudi Kongo je februarja letos napovedal štirimesečno začasno ustavitev izvoza kobalta, s čimer je največji proizvajalec skušal zajeziti padec cen kovine.

Trenutno so za več kot polovico od 20 obravnavanih kritičnih materialov v veljavi izvozne omejitve, še pravi IEA. Ne povečuje se le njihovo število, ampak tudi obseg, saj poleg surovin in predelanih materialov vse pogosteje vključujejo tudi tehnologije, potrebne za predelavo.